Ogled vira Zakon o ohranitvi naboja

'''Zakon o ohranitvi električnega naboja''' navaja, da se [[električni naboj]] ohranja v sklenjenem [[električni krog|električnem krogu]].

Skupna količina električnega naboja, količina pozitivnega naboja minus količina negativnega naboja v Vesolju, se ohranja. Prvi je [[načelo]] zapisal [[Benjamin Franklin]] leta [[1747 v znanosti|1747]].

Zakon o ohranitvi naboja je [[fizikalni zakon]], ki pravi, da je sprememba v količini električnega naboja v dani [[prostornina|prostornini]] [[prostor]]a enaka količini naboja, ki teče v prostor minus količina naboja, ki teče iz prostora.

Z [[vektorska analiza|vektorsko analizo]] se lahko zakon izrazi s pomočjo [[gostota naboja|gostote naboja]] <math>\rho\, </math> (v [[coulomb]]ih na [[kubični meter]] C/m<sup>3</sup>) in [[gostota električnega toka|gostoto električnega toka]] <math>\mathbf{j}\,</math> (v [[amper]]ih na [[kvadratni meter]] (A/m<sup>2</sup>):

: <math> \frac{\partial \rho} {\partial t} + \nabla \cdot \mathbf{j} = 0 \!\, . </math>

Člen na levi strani je stopnja spremembe gostote naboja <math>\rho\, </math> v [[točka|točki]]. Člen na desni je [[divergenca]] gostote toka <math>\mathbf{j}\,</math>. Enačba izenačuje dva faktorja in pravi, da je edin način za spremembo gostote naboja v točki sprememba toka v ali iz točke. Ta izjava je enakovredna ohranitvi [[četverec toka|četverca toka]].

== Glej tudi ==

* [[kontinuitetna enačba]]

{{fizikalna škrbina}}

[[Kategorija:Fizikalni zakoni]]
[[Kategorija:1747 v znanosti]]