Ogled vira Relativistična masa

'''Relativístična mása''' je [[fizikalna količina|količina]], ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]], in je razširitev pojma [[masa|mase]], poznanega iz [[mehanika|klasične mehanike]].

Krajevni del [[četverec gibalne količine|četverca gibalne količine]] <math>\vec\mathbf{P}</math> je povezan s trirazsežno gibalno količino <math>\vec\mathbf{G}</math>:

: <math> \vec\mathbf{P} = m \gamma \vec\mathbf{v} = \gamma \vec\mathbf{G} \!\, . </math>

Pri tem je ''m'' [[lastna masa]], <math>\gamma</math> [[Lorentzev faktor]], <math>\vec\mathbf{v}</math> pa trirazsežna  [[hitrost]].

Alternativna pot je, da zahtevamo, da je krajevni del četverca gibalne količine določen z enako enačbo kot gibalna količina v trirazsežnem prostoru:

: <math> \vec\mathbf{P} = m(v) \vec\mathbf{v} \!\, . </math>

Pri tem je treba vpeljati »relativistično maso« delca, odvisno od njegove hitrosti:

: <math> m(v) = \gamma m \!\, . </math>

Prednost te vpeljave je, da imajo nekatere &ndash; ne pa vse &ndash; enačbe posebne teorije relativnosti v tem primeru enako obliko kot enačbe v klasični mehaniki. Po drugi strani pa se tako vpeljana masa [[Lorentzeva transformacija|transformira]] kot časovna komponenta [[vektor četverec|vektorja četverca]], ne pa kot [[skalar]]. Matematično čistejša je vpeljava [[polna energija|polne energije]] ''W'':

: <math> W = m(v) c_0^2 \!\, . </math>

Pri tem je ''c''<sub>0</sub> [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum|praznem prostoru]]. Polna energija je z relativistično maso v enakem razmerju kot [[lastna energija]] z [[lastna masa|lastno maso]]; njena vpeljava zato prihrani potrebo po vpeljavi relativistične mase.

== Literatura ==

* [[Janez Strnad]], ''Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi'', Državna založba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 44-45. {{COBISS|ID=4171521}}

[[Kategorija:Relativnost]]