Ogled vira Delo (fizika)

{{drugipomeni2|Delo}}

'''Délo''' (oznaka ''A'', v [[angleščina|angleški]] literaturi tudi ''W'') je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalna količina|količina]], ki meri prehajanje [[energija|energije]] med [[telo (fizika)|telesi]]. Delo je [[skalar]]na količina, ki je po dogovoru pozitivna, če sistem delo prejme, in negativna, če ga odda.

[[Mednarodni sistem enot]] določa za delo enoto [[joule]]. Za opravljanje dela je potrebna energija, ki se po določenem delu zmanjša v količini opravljenega dela. Telesu, ki delo prejme, se poveča za vsoto prejetega dela, telesu, ki je delo oddalo, se zmanjša količina dela za vsoto oddanega dela.

=== Delo sile ===

Delo se izračuna kot [[skalarni produkt]] med [[sila|silo]] in premikom prijemališča sile:

: <math> A = \int_{s_1}^{s_2} \vec\mathbf{F} \cdot \mathrm{d} \vec\mathbf{s} \!\, . </math>

Pri tem je <math>\vec\mathbf{F}</math> sila, <math>d \vec\mathbf{s}</math> [[vektor (matematika)|vektor]] infinitezimalnega premika prijemališča sile, ''s''<sub>1</sub> in ''s''<sub>2</sub> pa začetna in končna točka na [[tir]]u. Če je gibanje [[premo gibanje|premo]], sila pa konstantna, se zgornja enačba poenostavi v:

: <math> A = F\, s\, \cos\theta \!\, . </math>

S ''F'' je označena velikost vektorja sile, s ''s'' [[pot]], s θ pa kot med smerjo gibanja in smerjo delovanja sile. Če je kot enak 0, je delo v tem primeru enako:

: <math> A = F\, s \!\, . </math>

Sila ne opravlja vedno dela. Zgled je [[centripetalna sila]] pri [[enakomerno kroženje|enakomernem kroženju]], ki je v vsakem trenutku pravokotna na premik, zato je skalarni produkt med vektorjem sile in vektorjem premika enak nič. Če na tak sistem ne deluje nobena druga sila, se njegova [[kinetična energija]] ohranja.

=== Delo pri vrtenju ===

Izračun za delo pri vrtenju je analogen izračunu za delo pri premem gibanju. Delo se izračuna kot skalarni produkt [[navor]]a <math>\vec\mathbf{M}</math> okrog nepremične osi in [[kot zasuka|zasuka]] <math>\vec\mathbf{\varphi}</math>:

: <math> A = \int_{\varphi_1}^{\varphi_2} \vec\mathbf{M} \cdot \mathrm{d} \vec\mathbf{\varphi} \!\, . </math>

φ<sub>1</sub> je začetni, φ<sub>2</sub> pa končni zasuk. Če je navor konstanten, se enačba poenostavi v

: <math> A = M\varphi \!\, . </math>

=== Delo tlaka ===

Delo tlaka se izračuna kot produkt [[tlak]]a in spremembe prostornine:

: <math> A = -\int_{V_1}^{V_2} p\, \mathrm{d} V \!\, . </math>

Če je tlak konstanten, se enačba poenostavi v:

: <math> A = -pV \!\, . </math>

=== Električno delo ===

V sklenjenem [[tokokrog]]u je delo enako produktu [[električna napetost|napetosti]] in [[električni naboj|naboja]], ki se pretoči skozi vodnik:

: <math> A = \int U \, \mathrm{d} e = \int_{t_1}^{t_2} U\, I\, \mathrm{d} t \!\, . </math>

Pri tem je ''U'' [[električna napetost]], ''e'' električni naboj, ''I'' [[električni tok]] in ''t'' čas, v katerem se pretoči naboj.

Pri premikanju naboja v električnem polju je delo enako produktu naboja in razlike [[električni potencial|električnega potenciala]], to je [[električna napetost|električni napetosti]]:

: <math> A = \int e\, \mathrm{d} \phi = -e\int \vec\mathbf{E} \cdot \mathrm{d} \vec\mathbf{s} \!\, . </math>

Pri tem je ''e'' naboj, dφ infinitezimalna sprememba električnega potenciala, '''E''' [[jakost električnega polja]] in d'''s''' vektor infinitezimalnega premika naboja v električnem polju.

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|delo|Delo}}

[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika]]
{{normativna kontrola}}